Probiotiki in depresija

Probiotiki, ki so znani po svojih koristih za črevesje, postajajo »vroča« tema na področju psihologije. Raziskave so pokazale njihovo potencialno vlogo pri lajšanju anksioznosti 1. Probiotiki naj bi lahko pomagali ublažiti depresijo. Rezultati nedavne študije so bili objavljeni v reviji "Brain, Behaviour and Immunity".

Probiotiki zmanjšujejo pojavljanje žalostnih misli

Znanstveniki z inštituta Institute for Brain and Cognition v Leiden-u so želeli ugotoviti, ali lahko probiotiki pomagajo pri zdravljenju depresije. Po štirih tednih jemanja probiotikov so sodelujoči v raziskavi poročali o manj negativnih mislih v primerjavi s sodelujočimi v kontrolni skupini, ki je prejemala placebo. 2 Probiotiki so bili sestavljeni iz različnih vrst bakterij: Bifidobacterium bifidum W23, Bifidobacterium lactis W52, Lactobacillus acidophilus W37, Lactobacillus brevis W63, Lactobacillus casei W56, Lactobacillus salivarius W24, and Lactococcus lactis (W19 in W58).  To je ena prvih študij te vrste, ki kaže, da imajo probiotiki takšen učinek na ljudi.

Kako so možgani in črevesje povezani?

Natančen mehanizem za rezultate te študije ni poznan. Kar vemo je, da črevesne bakterije igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji nevrotransmiterjev. Ocenjujejo, da naj bi 90 % serotonina (ključni nevrotransmiter pri depresiji) nastalo v prebavnem traktu. Ta proces je reguliran z določenimi vrstami »dobrih« bakterij. Če le teh v črevesju ni dovolj, se zmanjša nivo serotonina. 3 To bi lahko pojasnilo, zakaj so določene bolezni, kot na primer kronična vnetna črevesna bolezen, povezane z depresijo.

Čeprav je to področje raziskovanja novo, odpira nov pogled v kompleksno povezavo med možgani in črevesjem. V prihodnosti bomo morda vključevali holistične terapije za zdravljenje depresije, ki se ne bodo osredotočale le na možgane, temveč tudi na črevesje.

1.Br J Nutr. 2011 Mar;105(5):755-64. Epub 2010 Oct 26. 
2.Brain Behav Immun. 2015 Apr 7. 
3.Cell. 2015 Apr 9;161(2):264-76. doi:10.1016/j.cell.2015.02.047.