Pomladite kožo od znotraj navzven
Kaj morate vedeti
1. Naravne lipidne molekule – ceramidi – so bistvene za vzdrževanje mladostnega videza kože in močna obramba pred določenimi kožnimi boleznimi in infekcijami.
2. S staranjem koža ceramide občutno izgublja. Lokalna uporaba krem, ki vsebujejo ceramide, pa ima omejeno učinkovitost delovanja.
3. Naravni rastlinski ceramidi (pridobljene iz pšeničnega olja) se lahko sedaj jemljejo tudi oralno, kar omogoča, da pridejo v krvni obtok, kjer se po naravni poti transportirajo skozi vse plasti kože in delujejo od znotraj navzven.
4. Klinične študije (s placebo kontrolnimi skupinami) kažejo, da oralno uživanje pšeničnih ceramidov poveča vlažnost kože, mehkobo, prožnost ter kožo pomladi.
Pomlajevanje kože od znotraj navzven
S staranjem koža postopoma izgublja lipide, imenovane ceramidi. Rezultat je vidno staranje z nastankom gub, starostnih pik ter grobo in utrujeno kožo.
Ceramidi so glavna sestavina kože, ki pomagajo tvoriti » lepilo«, ki površinske celice kože drži skupaj. Pomanjkanje teh molekul ne samo, da povzroči nastanek gub, temveč kožo naredi bolj dovzetno za izgubo vlage, okoljske alergene, kožne bolezni, kot je atopijski dermatitis, in morda tudi raka. Zaradi teh razlogov veljajo ceramidi za ključno sestavino v dragih kremah za kožo. Problem pri tem pa je, da lokalna uporaba krem (s ceramidi) ne more prodreti dovolj globoko v kožo, da bi učinkovito zavrla nastanek gub in staranja kože.
Ceramidi, pridobljeni iz rastlin, se lahko sedaj uživajo tudi oralno in se tako absorbirajo v krvni obtok. Ko se absorbirajo, preidejo v celice notranje plasti kože in nato pronicajo do najbolj zunanjih plasti. Tako te pomlajevalne molekule dosežejo kožo po vsem telesu, ne samo lokalno kot to omogočajo kreme. Ceramidi, ki jih zaužijemo, delujejo učinkovito od znotraj ter vlažijo, gladijo in pomladijo starajočo in zgubano kožo.
Učinkovitost rastlinskih ceramidov potrjena v kliničnih preizkušanjih
Da bi ugotovili, kakšna je učinkovitost rastlinskih ceramidov iz pšenice, so raziskovalci izvedli dvojno slepe študije s kontrolnimi skupinami (v katerih so testiranke prejemale placebo). V prvi študiji so ženske s suho kožo tri mesece prejemale 200 mg/dan bodisi izvlečka rastlinskih ceramidov v obliki prahu ali placebo. Navlaženost kože so nato ocenjevali s tremi različnimi metodami: posebno testno napravo, dermatološkim pregledom in subjektivnimi ocenami udeleženk, vključenih v raziskavo.
Pri udeleženkah, ki so jemale rastlinske ceramide, se je pomembno izboljšala vlažnost kože glede na rezultate vseh treh metod. Udeleženkam so se znatno zmanjšala tudi območja suhe kože, hrapavost in srbenje. Teh sprememb ni bilo opaziti pri skupini, ki je jemala placebo. Ti rezultati kažejo, da so rastlinski ceramidi preko krvnega obtoka prešli do celic kože, kjer so zagotovili močan vlažilni in pomlajevalni učinek.
Za potrditev rezultatov so v drugi študiji ocenjevali izvleček rastlinskih ceramidov v njihovi oljni obliki. Ženske s suho kožo so prejemale 350 mg /dan pšeničnih ceramidov ali placebo tri mesece v dvojno slepem poskusu. S posebno tehniko, korneometrijo, so ocenili rezultate. Vlažnost kože po celotnem telesu se je povečala za 35 % v primerjavi z manj kot 1 % pri testirankah v skupini, ki je jemala placebo.
Zakaj je potrebno nadomestiti ceramide, ki s starostjo v koži upadajo?
Ker so ceramidi bioaktivni lipidi, so vključeni v mnogo več, kot le v izgled kože. Zadostna koncentracija ceramidov je potrebna za funkcionalnost kože, in sicer pomaga pri regulaciji telesne temperature, sintezi optimalne količine vitamina D in omogoča sprejem senzoričnih signalov iz okolja. Če je nivo ceramidov nižji, lahko pride do večje dovzetnosti za okužbe, razvoj kontaktnega dermatitisa zaradi kemikalij iz okolja, in spremenjene propustnosti kože za lokalno uporabo zdravil. Kot kažejo raziskave, vlažnost zunanje plasti kože (stratum corneum) pri starajoči koži upada, poveča pa se tudi dovzetnost za vnetja in infekcije.
Zaradi upada ceramidov v koži le-ta izgubi strukturno celovitost in je zato bolj izpostavljena okoljskim negativnim vplivom, kot so topila, detergenti, onesnaževalci, in ima veliko manjšo sposobnost, da se obnovi.